E G A  A G E
E G A  A G E

E        G     A
Pravega imena vam ne bom izdal
A       G    E
redko je, lahko bi kdo jo prepoznal
       E       G           A
saj živi v majhnem kraju, v ulici maršala Tita
       A       G          E
kjer nihče ne ve za naju, zato naj stvar ostane skrita
      E       G     A
tri zadnje črke so enake, in ker podobno kot Anita
A        G      E
ni bila nikoli sita, recimo ji kar...

    A E        D
Brigita, z ulice maršala Tita
    A E        D
Brigita, z ulice maršala Tita

E G A  A G E

E        G     A
Spomnim se, bila je zima
A       G    E
peljal sem jo na čašo vina
 E       G           A
menila oba sva hkrati
       A       G          E
da kaže bolje se spoznati.

E        G     A
Neumnosti sva blebetala
A       G    E
a skoraj bi me vrglo s tira
E        G     A
ko je brez sramu priznala
A       G    E
da njen fant pač ni ovira.

E        G     A
V umazani študentski sobi
A       G    E
bila ni več kot se spodobi
E        G     A
odvrgla masko je svetnice
A       G    E
pokazala je pravo lice.

E    G    A
Ne le lice in obraz

tudi to kar ni za vas
  A      G         E
izdam le to, da pri Brigiti
                   D
se je splačalo gostiti.

    A E        D
Brigita, z ulice maršala Tita
    A E        D
Brigita, z ulice maršala Tita


E
Neko noč se je skesala
G
morda je zmagala morala
A   
ali pa so res navade

bolj komotne od naslade?!
E
Vem, da ni ji bilo vseeno
G
ko pobegnila je v temo
A
že zaradi mojih muk
                   D            
to ni bil le goli fu-u-u-u-u-k.

D G D G D G


    A E        D
Brigita, z ulice maršala Tita
    A E        D
Brigita, z ulice maršala Tita